Kako se je začelo?

Kot vedno, se nove ideje utrnejo v maloštevilnih glavah. Po vsakomesečnem sestanku UO smo točko razno, ni bila klavzura, ne teniški turnir, ne poletni tabor, ne piknik, ne neformalno srečanje na kakšni lovski koči (tako se odloča danes in se je odločalo o nas še nedavno), nadaljevali v priljubljeni gostilni Filjalka v Dolenji vasi in kramljali o tem in onem. Občina Prebold je ena revnejših občin v državi, ker je žal izgubila v tranzicijskih časih kar nekaj industrije in veliko delovnih mest. Začelo se je z Mikom Prebold in nadaljevalo s Tekstilno tovarno Prebold. Delovna mesta je bilo potrebno, za veliko ljudi brez dela, postopoma spet ustvariti. Kot vidimo danes, se počasi a zanesljivo, naši ljudje so pridni in iznajdljivi, tudi v domačem kraju ali bližnji okolici, najde zaposlitev in kruh (Novem Ložnica, manjši delodajalci, Schafenacker na območju nekdanje tekstilne tovarne – čeprav je moteče videti napis podjetja le v nam tujem jeziku!). Razmahnile so se storitvene dejavnosti in tudi turizem (Kamp Dolina, kmetije odprtih vrat, hotel, planinski domovi, dobre domače gostilne in seveda razni klubi, ki se ukvarjajo, mimogrede, še z gostinsko dejavnostjo). Rekli smo si, pa naj še PD Prebold priloži svoj kamenček k turistični pestrosti naših krajev. Že sedaj, bližnje planinske koče in hribe, obiskuje veliko planincev in tudi turistov, med njimi je čedalje več tujcev. Celo iz daljne Japonske pridejo in občudujejo naše naravne lepote, prijaznost tu živečih ljudi in užijejo dobrot domače slovenske kuhinje.

Pa smo se dogovorili in odločili, da tudi na Golavi zgradimo bivak in ga umestimo k že dvema zgrajenima na Gozdniku in Kamniku. Kar kmalu se bo za ta del Posavskega hribovja uveljavila kratica GKG G-Gozdnik K-Kamnik G-Golava, ko se bodo obiskovalci planin odločali za naskok na vse tri vrhove hkrati, kjer stojijo bivaki. Že v času gradnje smo opazili, da se je obisk na Golavi povečal, malo iz zvedavosti in malo iz občudovanja za ves vložen trud pri postavitvi bivaka.

Začeli smo leta lani (leta 2005, op. pisca). Načrt za bivak nam je narisal inženir Andrej Zagožen iz Marija Reke, najprej seveda s peskom, cementom, žično mrežo, vodo (na vrhu namreč studenčkov ni, tako da smo jo morali ujeti iz oblakov), pa deskami za opaž, legami, stebri in špirovci in še drugimi malenkostmi, ki sodijo zraven. Vse potrebno, v teži dveh ton in pol, prav ste slišali dveh ton in pol, smo z izjemnimi napori, planinski zanesenjaki znositi na hrbtih od razpotja Hom-Mrzlica-Golava do vrha, kjer danes stoji bivak. V delovnih akcijah je sodelovalo 36 planincev našega društva, naših planinskih prijateljev in znancev. V 18 delovnih akcijah v letu 2005, 13 v letu 2006, je bilo opravljenih 529 ur. Ivan Pinter-Nadhomski je opravil 15 traktorskih ur.

22. junija 2005 smo zabetonirali temelje bivaka. Zaradi slabega vremena, nam ni uspelo sestaviti lesenih delov bivaka, ki nam jih je umetelno in natančno, kot zna le on, pripravil Vili Kotnik iz Zabukovice. Notranjost bivaka je, s čutom za estetiko, oblikoval in dodelal mojster Branko Vračko iz Matk. Končali smo ga skoraj leto dni pozneje, 2006 leta na 20. junija dan.

Vse kar je bilo potrebno za postavitev bivaka so darovali (jih je 51): Burkelc Jože in Erna iz Prebolda, Cizej Roman iz Šentruperta, Drolc Jože in Katica iz Matk, Dvoršek Nuša in Klep Matjaž iz Latkove vasi oziroma Šempetra, Herman Bine in Irena iz Prebolda, Herodež Karli in Emica iz Šešč, Kapus Jože iz Latkove vasi, Izletnik Celje, Kotnik Vili iz Zabukovice, Mrzel Franc iz Knezdola, Novak Rafko in Tilčka iz Prebolda, Pekarna Strnad Izidor iz Podloga, Pekarna Peternel iz Prebolda, Pinter Ivan in Dragica iz Matk, Pinter Sandi iz Matk, Pikl Silvo in Ivanka iz Šešč, Sam – trgovina z gradbenim materialom Latkova vas, Schiedel Gradnje iz Latkove vasi, Silco – trgovina z barvami Šempeter v Savinjski dolini, Tratnik Bernard in Jelka iz Marija Reke, Uplaznik Franci in Danica iz Matk, Užmah Jure iz Griž, Veber Slavko in Marica iz Matk, Veber Jože iz Matk, Vedenik Emil in Mari iz Sv.Lovrenca, Vedenik Dušan in Mia Bagar iz Matk, Vračko Branko in Štefka iz Matk, Zagožen Blaž in Mateja iz Marija Reke, Zagožen Janez in Olga Hribar iz Prebolda, Zagožen Andrej in Zupan Jelka iz Marija Reke, Žohar Slavko in Karmen iz Sv.Lovrenca ter Žohar Tone in Mija iz Šešč. V imenu PD Prebold in v svojem imenu se vsem najlepše zahvaljujem za posluh in darovane materiale.

 

Delali, trudili in potili so se (38 po številu): Burkelc Jože iz Prebolda, Cestnik Tonči iz Marija Reke, Cerjak Ivan in Franja iz Ločice pri Polzeli, Četina Mitja iz Šempetra, Čulk Dušan iz Matk, Drolc Jože iz Matk, Dvoršek Nuša iz Latkove vasi, Herodež Milko iz Sv. Lovrenca, Kostanjšek Zlatko iz Prebolda, Lukanc Boris in sin Aljaž iz Šempetra, Kumer Branka in Cestnik Edi iz Sv. Lovrenca in Šešč, Kotnik Vili iz Zabukovice, Natek Marko iz Sv. Lovrenca, Pinter Ivan iz Matk, Potočnik Janez iz Kaplje vasi, Pražnikar Marko iz Sv. Lovrenca, Selišnik Gorazd iz Griž, Vaš Tinko iz Griž, Veber Marko iz Matk, Vedenik Dušan, Mia Bagar in sin Črt iz Matk, Vračko Branko iz Matk, Zagožen Andrej in Zupan Jelka iz Marija Reke, Zagožen Blaž iz Marija Reke, Zagožen Janez in Olga Hribar iz Prebolda, Zdouc Martin iz Matk, Zupanc Karlina iz Latkove vasi, Žohar Miran iz Sv. Lovrenca, Žohar Tone iz Šešč, Žohar Slavko in sinova Urban in Gašper (kot najmlajša ju vabim na zelenico, da se jima s simboličnim praktičnim darilom oddolžimo za ves njun trud!). V imenu preboldskih, šempavelskih planincev, v svojem, in mislim, da tudi v vašem imenu, jim izrekam globoko spoštovanje za ves vložen trud in poklonjen prosti čas, ki so ga namenili izgradnji bivaka. Prisrčna hvala. Mislim, da so si vsi zaslužili en dolg, dolg krepak aplavz!

Zakaj smo bivak poimenovali Blažev bivak na Golavi?

Pod Golavo, nedaleč stran od tu, je Zagožnova – ki nosi ledinsko ime kar je slovenska posebnost – Markulova kmetija. Na njej so se rodili trije bratje Zagožen: Blaž, Janez in Andrej. Prvo imenovani, nam je ob predstavitvi ideje o nameravani izgradnji bivaka, ljubeznivo dovolil in odstopil prostor za njegovo postavitev. V znak zahvale in v spomin na pokojnega Markulovega Blaža – očeta teh sinov, smo preboldski, šempavelski planinci, bivak poimenovali po njem. Na tem mestu izrekam, v imenu društva in v svojem imenu, iskreno zahvalo Blažu Zagožnu.

Še eno pojasnilo.

Zakaj smo za to priložnostno svečanost izbrali ravno današnji dan? Ni naključje. Kot veste, sedaj pa malo nacionalne zgodovine, ki so jo naši otroci deležni bolj malo kot, da bi se sramovali lastne države. Pred 15 leti se je namreč uresničil večstoletni sen naših babic in pradedov. Priborili smo si prvič svojo neodvisno in suvereno državo. Jutri (25. junij 2006, op. pisca) je namreč Dan državnosti, ki ga bomo vsi državljani naše domovine obeležili vsak na svoj način. Eden od načinov je obešenje zastav, ki žal še zelo redko krasijo naše domove.

Začelo se je z znamenito 57. številko Nove revije 1987 leta, ki je objavila Prispevke za slovenski nacionalni program in nadaljevalo z osnutkom nove slovenske ustave in plebiscitom 23. decembra 1990, kjer se je 88,2% volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Proces razdruževanja od nekdanje SFRJ se je, z desetdnevno vojno v letu 1991 in sprejetjem Ustave Republike Slovenije koncem istega leta, tudi zaključil. Postali smo gospodarji na svoji zemlji. Kako nam uspeva in vedno ne uspeva, pa vidimo sami. Vse rešitve so res samo v nas samih. Ob tej priliki vam čestitam za jutrišnji Dan državnosti. Bodimo ponosni na svojo domovino in ohranimo jo še za naslednje rodove.

Iz izleta v ne tako daljno preteklost pa spet k temu veličastnemu dnevu. Ker je na vrhu Golave, kjer bivak stoji, premalo prostora za vse nas, vas prosim, da sledite našim vodnikom drug za drugim do vrha, kjer bomo bivak svečano predali svojemu namenu. Vsak bo imel možnost tudi pogledati plodove našega truda. Ob povratku na ta prostor, kjer smo sedaj, pa vas vabimo preboldski, šempavelski planinci na prijetno druženje, kjer bodo dobili besedo še naši dragi gostje, in na skromno zakusko. Upam, da ostanete še nekaj časa z nami. Mi se veselimo druženja z vami.

Hvala za vašo pozornost in še naprej veder in sončen dan.

Lovska koča na Golavi, 24. Junija 2006

Sestavil in prebral:

Mag. Dušan Vedenik